Kako se sestavi oporoka in kako jo registriram?
Zadnja posodobitev: 10/1/2012
Oporoka je veljavna, če je sestavljena v obliki, kot jo določa Zakon o dedovanju, in ob pogojih, ki jih določa zakon. Najenostavnejša je lastnoročna oporoka, ki je veljavna, če jo oporočitelj od začetka do konca lastnoročno napiše in podpiše. Če oporočitelj oporoke ne napiše lastnoročno, je za njeno veljavnost ob oporočiteljevem lastnoročnem podpisu potrebna navzočnost dveh prič, ki se morata prav tako podpisati na oporoko in ne smeta biti sorodstveno povezani z oporočiteljem. Tretja oseba, ki oporočitelju zapiše oporoko po njegovi zahtevi in volji, je lahko sorodnik, znanec, sodnik, odvetnik, notar. Pri notarski oporoki oz. oporoki, sestavljeni v obliki notarskega zapisa, sodeluje notar kot javni organ, ki sestavi in napiše oporoko po oporočiteljevi volji in mu jo prebere v navzočnosti dveh prič. Izvirnik oporoke v obliki notarskega zapisa se do oporočiteljeve smrti in zapuščinske obravnave hrani v notarski pisarni. Po smrti oporočitelja in pred zapuščinsko obravnavo notar izroči oporoko sodišču. Posebne zakonske določbe veljajo še za oporoko, sestavljeno v tujini, na slovenski ladji, med izrednim ali vojnim stanjem, mednarodno oporoko in ustno oporoko.
Oporoka šteje za formalno veljavno, če je njena oblika veljavna v kateremkoli izmed naslednjih pravnih sistemov:
1. Pravo po kraju sestavljanja oporoke;
2. Pravo države, katere državljan je bil pokojnik ob prehodu zapuščine ali ob svoji smrti;
3. Pravo po kraju pokojnikovega stalnega bivališča ob prehodu zapuščine ali ob pokojnikovi smrti;
4. Pravo po kraju oporočiteljevega začasnega bivališča ob prehodu zapuščine ali ob pokojnikovi smrti;
5. Pravo Republike Slovenije;
6. Za nepremičnine – tudi pravo države, kjer se taka nepremičnina nahaja.
Razveljavitev oporoke je formalno veljavna, če je njena oblika veljavna po kateremkoli pravu, po katerem bi štela za veljavno v skladu s prvim odstavkom tega člena.
V Republiki Sloveniji Notarska zbornica Slovenije vodi Centralni register oporok. V Centralnem registru oporok so shranjeni podatki o poslednjih voljah, ki so napisane v obliki notarske listine; o oporokah, ki se hranijo pri notarjih; o oporokah, ki jih je sestavil odvetnik ali se hranijo pri njem; o sodnih oporokah in o oporokah, ki se hranijo pri sodišču v skladu z določbami zakona, ki ureja dedovanje. Notarji, odvetniki in sodišča (predlagatelji), ki sestavijo oporoko ali ki jo hranijo, predložijo Notarski zbornici zahtevek za vpis oporoke v Centralni register najkasneje 15 dni po tem, ko je bila oporoka sestavljena in oddana v hrambo. Za časa oporočiteljevega življenja je vsak vpis v register zaupne narave, medtem ko po oporočiteljevi smrti sodišče ali dediči lahko zahtevajo izpisek iz registra.
