Kdo deduje in koliko deduje, če oporoka ne obstaja?

Če oporoka ne obstaja, veljajo za različne primere naslednja načela:

• Pokojnik je bil samski in brez otrok: Dedujeta starša ali tisti izmed njiju, ki še živi (6. člen Zakona o dedovanju). Če je pokojnik zapustil le prednike drugega dednega reda ali višjega dednega reda, si dediči najbližjega dednega reda zapuščino razdelijo po enakih delih (7. člen Zakona o dedovanju). Če je pokojnik zapustil le brate in sestre, le-ti dedujejo po enakih delih (prvi odstavek 8. člena Zakona o dedovanju). Če je pokojnik zapustil le brate in sestre, pa tudi prednike drugega dednega reda ali višjega dednega reda, bratje in sestre dedujejo 2/3 zapuščine, predniki pa eno tretjino (drugi odstavek 8. člena Zakona o dedovanju).
• Pokojnik je bil samski in je zapustil otroke: Otroci dedujejo zapuščino po enakih delih (drugi odstavek 8. člena Zakona o dedovanju). Dedni delež otroka, ki je umrl pred zapustnikom, preide na njegove potomce po dednih redih (zastopanje).
• Pokojnik je zapustil zakonca: Če ni imel otrok, prednikov, bratov ali sester ali njihovih potomcev, zakonec podeduje celotno zapuščino (9. člen Zakona o dedovanju).

• Pokojnik je zapustil zakonca in otroke: Zakonec deduje po enakih delih kot otroci (prvi odstavek 9. člena Zakona o dedovanju).

Ali obstaja dedovanje v zunajzakonski skupnosti ali v svobodni skupnosti (neregistrirano partnerstvo)?

Partnerji v neregistriranem partnerstvu – bolgarsko pravo ne priznava registrirane zunajzakonske skupnosti – morajo urediti prehod njihovega premoženja na drugega partnerja z oporoko, ker niso zakoniti dediči.

• English
• Deutsch
• Français

Print this topic

back to top